O Dragi


Odlomek iz knjige

Igor Omerza KARLA – Udba o Dragi

Založba Mladika, Trst 2015


In sedaj, preden preidemo na naslednje študijske dneve, to je Karlo 67, si oglejmo še, kako je sploh prišlo do študijskih srečanj oziroma genezo nastajanja in nastanka Drage. O tem nisem našel nobenega udbovskega zapisa, a ob 50. letnici Drage se mi zdi primerno razkriti tudi to poglavje njene zgodovine. Pri tem si bom pomagal z dokumentacijo Društva slovenskih izobražencev in s spominjanjem takratnih akterjev.

Prvi zapis razmišljanja o študijskih dnevih najdemo že v zapisniku seje odbora Društva slovenskih izobražencev iz 13. novembra 1964. Prisotni so bili naslednji odborniki: mons. Alojz Škerl, dr. Stanko Janežič, dr. Laura Abrami, prof. Jože Peterlin, prof. Martin Jevnikar, gdč. (Cvetana) Paljk in Julka Štrancar, ki je pisala ta in vse ostale zapisnike, ki jih bom navedel. Torej, v zapisniku šeste seje iz sredine novembra 1964 najdemo, med drugim, tudi naslednja razmišljanja: “Gospod dr. Janežič je predlagal, da bi imeli med počitnicami nekje v hribih študijski tečaj. Povabili bi odlične predavatelje (morda dr. Šuštar, Vodopivec, Jezernik, Belej, msgr. Škerl, Ukmar). Gdč. Abramova je pa za to, da bi imeli tečaj pozimi v Trstu in sicer 2, 3, 4 jan. Prof. Peterlin je dejal, da moramo prej vedeti, koliko ljudi bi se tečaja udeležilo, ker v primeru, da bi bilo malo poslušalcev, je bolje, da ne vabimo predavateljev, ki so daleč in imajo dosti dela. Njemu se ne zdi pametno, da bi imeli tečaj pozimi in tudi msgr. Škerlu ne. Msgr. Škerl bo naprosil dr. Šuštarja, da bi vodil tečaj prve dni sept. 1965 v Trstu.”

Potem slabo leto odborniki društva o tem niso več govorili. Vmes je bilo avgusta neformalno srečanje slovenskih katoličanov na Sv. Višarjih, kjer so Tržačani posredovali to razmišljanje o študijskem tečaju oz. študijskih dnevih ostalim prisotnim. Predlog so sprejeli tako Korošci kot Goričani in tudi mnogi drugi, ki so prišli tja iz daljnih krajev. Zato ni nič čudnega, da so odborniki DSI sredi septembra 1965, ponovno načeli to temo, citiram: “Prof. Peterlin je predlagal, naj bi pripravili tečaj za zamejske laike (Koroška, Goriška, Trst). Prof. Artač je dodal, da je v Dragi lep prostor, kjer bi tečaj združili tudi z izleti. Dr. Janežič zelo želi, da bi prišlo do tega tečaja”. To je Janežič ponovil tudi na seji 9. januarja 1966, citiram: “Duhovni asistent dr. Janežič, želi, da bi naše Društvo organiziralo med počitnicami tečaj za slov. izobražence v zamejstvu.”

V začetku marca 1966 so odborniki DSI ponovno razpravljali o “tečaju” in sklenili: “Počitniški tečaj za izobražence, akademike ter abituriente vseh treh zamejskih pokrajin naj bi se vršil v Dragi pri Trstu. Za datum se bo treba sporazumeti z Goričani in Korošci. Primerna dneva bi bila 3. in 4. september, ali pa 27. in 28. avg. Za zaključek tečaja naj bi pripravili izlet in skupno večerjo. Predavali naj bi trije duhovniki in trije laiki. Izmed duhovnikov morda: dr. Čuk, prof. Šuštar, Janžekovič iz Ljubljane, Šolar. Izmed laikov pa morda: prof. Rebula, dr. Kacin, Inzko, Vospernik?”

Sledila je, konec marca 1966, sedma seja odbornikov Društva slovenskih izobražencev, kjer je “dr. Janežič poročal, da mu je g. Živec zagotovil, da nam bodo prostori v Dragi na razpolago dne 3. in 4. septembra.” In dalje.”: “Prof. Peterlin bo govoril z goriškimi akademiki (SKAD [Slovensko katoliško akademsko društvo]) in z dr. Kacinom. Najbolje, da bi imeli svoj pripravljalni odbor na Goriškem, na Koroškem in pozneje tudi na Tržaškem.” Naslednja seja odbora DSI, ki je bila 20. aprila 1966, je bila v celoti posvečena Dragi 66. To je napovedoval že dnevni red: “Študijski tečaj v Dragi, 3. in 4. sept. (tehnična priprava in program).” Pod tehnično pripravo je bilo rečeno, navajam: “Prof. Peterlin bo šel v kratkem na Koroško in bo govoril z dr. Inzkom ter z drugimi koroškimi izobraženci. Skušal bo pritegniti v pripravljalni odbor tudi Goričane: Kerševana in Češčutovo ter kakega tržaškega akademika.” Dalje: “Gospod Marcel Petkovšek prevzema tehnično vodstvo tečaja. Posvetoval se bo z Živcem glede prenočišča in hrane v Dragi. Šel bo pregledat in preštet postelje, posteljnino in se bo zanimal glede kuharice. Morda bi ostala kar tista, ki kuha otrokom v koloniji. V nasprotnem primeru bo prosil šolske sestre za pomoč.” In še: “Korošci bodo ostali v Trstu dve ali celo tri noči. Treba bo rezervirati nekaj prostorov v kakem hotelu. Obrnili se bomo tudi na Marijanišče na Opčinah in na zavod šolskih sester pri Sv. Ivanu.”

Glede programa je bilo določeno naslednje: “Predavanja naj bodo po tri dnevno in sicer dve dopoldne in eno popoldne. Filozof dr. Janžekovič iz Ljubljane naj bi govoril o smislu življenja. Vabil ga bo dr. Janežič. Prof. filozofije in psihologije na ameriški univerzi dr. Čuk naj bi govoril o tehniki in kulturi. N. pr.: Ali more sodobni svet zlasti Amerika poleg tehničnih dobrin prinesti tudi duhovno rešitev človeštvu. Dr. Kacin naj bi spregovoril o slovenskem položaju danes. Prof. Peterlin in dr. Inzko pa o problematiki Slovencev v Italiji oz. Avstriji. Prof. Rebula si bo sam izbral temo predavanja. Mi mu le predlagamo, naj nam pove, kaj more prispevati umetnik in izobraženec za bodočnost svojega naroda.”

Tudi naslednje tri seje odbora DSI so bile v celoti posvečene pripravam na prvo Drago. V zapisniku desete seje, konec aprila 1966, tako lahko beremo: “Prof. Artač je predlagal, naj bi imeli eno sejo v Gorici, da bi Goričane bolj pritegnili k sodelovanju. Priporočil je, naj trajajo govori le 45 min. in naj bodo dinamični. Predlagal je tudi, naj bi imeli koreferat trije mladi: Korošec (Bister), Goričan in Tržačan. Ti trije koreferati naj bi trajali po 10 min. Debate naj se razvijajo v ožjem krogu. Vodja skupine iznese potem problem pred plenum. Dr. Lokar je predlagal, naj bi na tečaju obravnavali konkretne probleme. On je pripravljen govoriti o tehniki sožitja in sodelovanja.” Dalje so odborniki “razmišljali, katerega predavatelja bi lahko še povabili. Spomnili so se na prorektorja Ljubljanske univerze dr. Kuhlja, na slavista Jakoba Šolarja, na kaplana Ravbarja, ki deluje v Koprščini in na Birtiča iz Slov. Benečije. Dr. Lokar je omenil Kocbeka, nakar so prisotni sklenili, da bi ga za letos še ne vabili. Dr. Janežič je obljubil, da bo vabil dr. Kacina. Prof. Peterlin: Kerševana. Prof. Artač: Vido Bitežnikovo ali Lojka. Na razgovor naj bi prišel tudi Miro Oppelt.”

V začetku maja 1966 so odborniki DSI enajsto sejo “začeli v prijetnem vzdušju, kajti dr. Janežič je prinesel steklenico pristnega vina, ki nam ga podarja predsednik Duhovske zveze.” Dalje: “Dr. Janežič je rekel, naj bi srečanje na tečaju v Dragi vzgibalo pasivnost pri izobraženstvu in naj bi povezalo Slovence doma in v svetu. Dr. Janžekovič bi morda razčlenil vprašanje: Ali moremo imeti skupne cilje? Mladi naj bi imeli koreferate k Lokarjevemu in k Ravbarjevemu predavanju. Po možnosti naj bi se oglasil kak študent tudi iz Slovenije. Poslali bomo program raznim društvom za pripombe. Upamo na odgovor do 18. maja, ko se bomo spet zbrali na seji. Nato bomo dali tiskati vabilo s programom in ceno ter sliko iz Drage. Dali bomo tiskati tudi prijavnico. Vpisnina naj bi znašala 500 lir. Prof. Čuka bo morda vabil dr. Kacin. Kaplana Ravbarja bo verjetno obiskal g. Pahor.”

No, niso se zbrali 18. maja kot predvideno ampak šele na sredini junija 1966. Na tej seji je najprej dr. Janežič “poročal, da dr. Čuk ne bo predaval na tečaju, ker se mora prej vrniti v Ameriko zaradi pouka. Namesto njega bo imel dve predavanji dr. Janžekovič in sicer: Znanost in svetovni nazori, ter: Smisel življenja.” Dr. Kacin bo govoril “O slovenskem položaju danes.” Nato je “prof. Peterlin izrazil željo, da bi govoril dr. Poštovan o problematiki Slovencev v Italiji, dr. Inzko pa o Slovencih v Avstriji.” In še: “Dr. Aleš Lokar” bo govoril “o tehniki sožitja in sodelovanja” in “gospod Ravbar – o problemu mladine”, medtem ko bosta imela “Drago Štoka in dr. Vospernik koreferat o sodobni mladini. Spregovoril naj bi tudi pesnik in župnik iz Ben. Slovenije Birtič.”

Na sami Dragi 66 so potem 3. in 4. septembra, kot že povedano, predavali Anton Kacin, Valentin Inzko, Matej Poštovan (dve predavanji), Janez Janžekovič (dve predavanji), Aleš Lokar, Reginald Vospernik in Drago Štoka. Od tistih, ki so bili omenjeni 15. junija 1966 na zadnjem sestanku odbornikov DSI, kjer so razpravljali o Dragi 66, sta torej izpadla “gospod Ravbar” in “župnik Birtič”. Zakaj, se danes ne spominja nihče več! Pa saj to tudi ni ne vem kako pomembno in zato sedaj lahko mirno zapustimo prve študijske dni in si poglejmo njihovo nadaljevanje, ki se je odigralo prav tako v Dragi na prvo septembrsko soboto in nedeljo leta 1967.

Čeprav je bilo predvideno, da bi se naslednje srečanje slovenskih izobražencev odvijalo na dvojezičnem Koroškem, se to, zaradi organizacijskih težav, ni zgodilo. Zato je bilo srečanje zopet v zamejski Dragi. Za širši krog je bilo “stiskanih 800 vabil, za delegate katoliških organizacij pa 300.” Sedaj pa prireditev fizično ni več potekala na podstrešju, v počitniški dom spremenjene zgradbe italijanske finačne policije, ampak na pravokotni ploščadi za njo. Podolgovati prostor je bil na eni strani zamejen z nosilno zadnjo steno zgradbe in na drugi z visoko škarpo, ki je odrezala del proti hiši težečega gozdnatega pobočja. Nad prireditvenim prostorom, ki je bil na gosto posejan z lesenimi stoli in klopmi ter večjo predavateljsko mizo ni bilo nobene strehe, ki bi udeležence srečanja ščitila pred morebitnim deževjem. No, naslednje leto je ploščad že bila ostrešena, saj je dobrovoljni najemnik zgradbe bazovski župnik Živic nad njo dal montirati preprosto streho iz zelene nažlebičene plastike.

Udeleženci, nekateri so prišli iz Ljubljane, Švice, Amerike itd., so se zbrali najprej v soboto 2. in nato še v nedeljo 3. septembra 1967 in zanimivo slovenska Udba je Karlo (napačno) raztegnila za en dan, to je do četrtega septembra. Predavatelji so bili doktorji Toussaint Hočevar, Roman Tominec, Samo Pahor, Emidij Susič, Drago Legiša, Matej Poštovan, Vinko Zwitter in Martin Kranner. Dnevov se je udeležilo nad dvesto ljudi in “sprejet je bil tudi sklep, da bodo v naprej študijski dnevi vsako leto prvo soboto in nedeljo v septembru v Dragi.”