Draga 2019


Andreja Duhovnik Antoni

Rojena v Ljubljani, Slovenija, z odličnim uspehom konča šolanje na klasični gimnaziji in študira slovenski jezik s književnostjo in etnologijo/kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer za svojo diplomsko nalogo prejme Prešernovo študentsko nagrado.

Po diplomi se zaposli na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in opravlja delo lektorice slovenščine na univerzah v tujini; v študijskem letu 1981-82 na Univerzi v Krakovu na Poljskem, v naslednjih letih pa v Italiji, in sicer na Univerzi v Vidmu ter v Padovi.

Ukvarja se tudi s prevajalskim delom ter z literarno kritiko.

Leta 1997 se zaposli na Zavodu RS za šolstvo, kjer opravlja delo pedagoškega svetovalca za slovenske šole v Italiji in je na Deželnem šolskem uradu v Trstu predstavnica RS za šolska vprašanja Slovencev v Italiji. Po poučevanju na slovenskem klasičnem liceju v Gorici (Italija) je od šolskega leta 1983-84 pa vse do danes profesorica slovenščine na mednarodni šoli »United World College of the Adriatic« v Devinu pri Trstu. V programu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS »učenje slovenščine na daljavo« tudi mentorica slovenskim dijakom, ki se šolajo v programu mednarodne mature v tujini, od septembra 2015 na šolah UWC Mostar, UWC Bosch (Nemčija), UWC Singapore, UWC Hong Kong. Je tudi članica komisije UWC Slovenija, ki izbira slovenske dijake za šolanje na UWC šolah.

Je članica programskega odbora Društva Bralna značka Slovenije, ki v RS promovira branje med mladimi, članica državne komisije tekmovanja iz slovenščine za Cankarjevo priznanje, zunanja ocenjavalka iz predmeta slovenščina na nacionalni maturi v RS; s pridobljenim znanjem in strokovnimi izkušnjami pridobi v RS najvišji pedagoški naziv – učitelj svetnik.


ddr. Evgen Bavčar

Publicist in fotograf Evgen Angel Bavčar se je rodil 2. oktobra 1946 v Lokavcu pri Ajdovščini. Po usodni eksploziji detonatorja za mine je do svojega dvanajstega leta popolnoma izgubil vid. Kljub odsotnosti učbenikov in knjig v slovenščini, ki bi bili napisani v Braillovi pisavi, in posledičnim težavam je uspešno maturiral na gimnaziji v Novi Gorici, diplomiral pa na ljubljanski Filozofski fakulteti, in sicer iz filozofije in zgodovine. Za kratek čas je postal gimnazijski profesor zgodovine, nato je leta 1972 s štipendijo francoske vlade nadaljeval študij filozofije in estetike v Parizu: leta 1973 je na Sorboni dosegel magisterij iz estetike, leta 1976 pa še doktorat. Istega leta je začel raziskovalno delo na CNRS (Centre national de la recherche scientifique) in nadaljeval študije za pridobitev državnega doktorata (na temo Art et société dans les esthétiques françaises contemporaines).

Evgen Bavčar je izdal ogromno strokovnih in umetniških publikacij. V središču njegove estetske misli je humanistična vizija človeka, ki se udejanja v lepem in dobrem ter stremi k potrjevanju človekovega dostojanstva, k povezovanju različnosti in k utrjevanju medsebojnosti. Ob umetniškem delu pa je izjemno pomembna njegova vloga pri promociji slovenske literature v Evropi in prodora evropske literature v slovenski prostor. Bavčar je dolga desetletja neutrudni pobudnik prevodov slovenske literature v francoščino ter francoskih del v slovenščino.

Od leta 1987 se Bavčar intenzivno posveča likovni umetnosti, točneje fotografiji. Poleg številnih odmevnih razstav, ki jih je imel po vsem svetu (od Prage in Amsterdama do Moskve in Istambula, od Berlina in Oxforda do Sao Paola, Kalifornije, Tokia in Ciudada de Mexico), vodi seminarje o fotografiji in predava na mednarodnih strokovnih srečanjih. Za umetnost fotografije namreč ne potrebuje očesa, kot sam pravi, ampak duha in srce. V okviru manifestacij Mois de la photo je bil novembra 1988 izbran za uradnega fotografa meseca. Avgusta 1992 je bil docent Poletne akademije na Visoki šoli za likovno umetnost v Berlinu.

Evgen Bavčar je vseskozi tudi borec za pravice slepovidnih. Tako ima nesporno zaslugo, da je novembra 2008 uspel s postopkom na Ustavnem sodišču RS uveljaviti zakon o pravnem postopku, ki slepim zagotavlja vse gradivo v brajici. Za svoje delo je Evgen Bavčar prejel številne nagrade in priznanja, med katerimi Red za zasluge RS (2004) ter Pretnarjevo nagrado ambasadorjem slovenske književnosti in jezika po svetu (2012). Leta 2013 so mu v knjižnici José Vasconcelos v Cuidadu de Mexicu, ki slovi po tem, da ima največjo zbirko knjig v Braillovi pisavi na svetu, podelili častni doktorat. Leta 2016 je prejel Nagrado Državljan Evrope, ki jo podeljuje Evropski parlament, istega leta tudi prestižno nagrado Francoske legije časti. Evgen Bavčar tekoče govori sedem jezikov. Danes živi in ustvarja med rodnim Lokavcem in Parizom.


Božo Rustja

Božo Rustja je duhovnik v koprski škofiji, publicist, pisatelj in urednik. Rodil se je 1. julija 1963. Diplomiral je leta 1988 na Teološki Fakulteti v Ljubljan z nalogo Versko-teološka misel Alojza Rebule. Sledil je podiplomski študij na Gregoriani, kjer je pri p. Marku Ivanu Rupniku naredil magisterij na Fakulteti za misiologijo in medverske (interreligiozne) študije ter istočasno na Institutu za družbeno komunikacijo končal interdisciplinarni študij komunikologije, izpopolnjeval se je v Londonu, Švici (Freiburg) in Franciji (Lyon).

Od leta 1990 je pri Ognjišču, ki ga vodi in urejuje. Odgovoren je tudi za tiskovni urad koprske škofije.

Na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani od leta 1998 predava in vodi seminar o množični komunikaciji ter samostojni seminar o etiki v množičnih občilih tako v Ljubljani kot na oddelku v Mariboru. V strokovno publicističnem delu se posveča predvsem proučevanju medijev v odnosu do Cerkve, etično-moralni dimenziji medijev, demokratizaciji medijev, interpretaciji cerkvenih dokumentov in stališč Cerkve do javnih občil.

Je avtor številnih publikacij verske in vzgojne vsebine (Sporočam veselo novico, Drobne zgodbe za dušo so postale uspešnice in prikazujejo praktičen način komuniciranja v današnji družbi, razmišljanja ob nedeljskih evangelijih Tvoje obličje iščem), knjig za otroke (Krstni in Prvoobhajanski album, Sveti angel, varuh moj, Miklavž piškote peče, Moje prve molitve, Miklavževi škornji). Razlaga bogoslužnih znamenj Kruh in vino smo prinesli. V knjigi Izziv sodobnih medijev, ki je izšla leta 2009, so zbrani članki, ki govorijo o značilnosti (sodobnih in »klasičnih«) medijev, pomenu le-teh v življenju sodobnega vernega in neverujočega človeka. Leta 20013 je izšla knjiga Petrova pot, ki na poljuden način bralcem približuje Sveto pismo.


Ernest Petrič

Slovenski politik, pravnik, politolog, strokovnjak za mednarodne odnose, univerzitetni profesor in diplomat. Rodil se je 18. novembra 1936 v Tržiču. Študiral je v Ljubljani in se izpopolnjeval na Dunaju, v Nemčiji, Veliki Britaniji in Nizozemski. V letih 1967–72 je bil odgovoren za znanost in tehnologijo v Kavčičevi vladi. Tako imenovana akcija 25 poslancev je imela za Petriča hude in dolgotrajne posledice, zato je svojo prihodnost gradil na tujem. Ukvarjal se je s problemi mednarodnega prava in mednarodnimi odnosi, z vprašanji varstva manjšin in pravice do samoodločbe. Deloval je v različnih organih OZN in OECD ter Unesca. Pri Raziskovalni skupnosti Slovenije je bil predsednik komisije za znanstveno-tehnično sodelovanje. Bil je veleposlanik SFRJ v Indiji, leta 1991 je postal prvi veleposlanik R Slovenije v Združenih državah in nato državni sekretar na zunanjem ministrstvu RS. Kasneje je bil veleposlanik na OZN in nato v Avstriji. V letih 2006–07 je obenem predsedoval Svetu guvernerjev IAEA (Mednarodne agencije za atomsko energijo) na Dunaju.

Leta 2008 je bil izvoljen za ustavnega sodnika, novembra 2010 je postal predsednik Ustavnega sodišča. Je član in bivši predsednik ILC (International Law Commission). Ukvarjal se je zlasti z vprašanji varstva manjšin, pravice do samoodločbe ter z vlogo znanosti in mednarodnimi vidiki prenosa tehnologije. Je v IAEA (Mednarodne agencije za atomsko energijo) na Dunaju. Objavil je številne članke in razprave v domačih in tujih strokovnih publikacijah in več knjig, od tega štiri s področja mednarodnega prava, ter temeljno delo v slovenskem jeziku o zunanji politiki: Zunanja politika. Osnove teorije in praksa, objavljeno tudi v angleščini in albanščini.

Je predstojnik katedre za mednarodno in evropsko pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze (Nova Gorica in Ljubljana). Občasno še predava mednarodno pravo na FDV ter na Fakulteti za evropske in državne študije na Brdu pri Kranju. Od 2017 je nepoklicni svetovalec za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v uradu predsednika Boruta Pahorja. Mohorjeva družba v Celovcu mu je lani izdala odmevno knjigo Spomini in spoznanja. Leta 2006 je bil odlikovan z zlatim redom za zasluge Republike Slovenije.